Meje in parcele

Je meja vaše parcele že urejena, vendar v naravi ni več jasno označena?

Urejeno mejo lahko geodetsko podjetje na terenu ponovno označi z mejniki. Postopek je primeren predvsem, kadar so bili obstoječi mejniki odstranjeni, poškodovani ali jih v naravi ni več mogoče najti.

Pri označitvi se potek meje ne spreminja. Geodet na podlagi podatkov katastra nepremičnin prenese točke urejene meje v naravo in jih označi z mejniki.

O času izvedbe označitve obvestimo naročnika in lastnike sosednjih parcel. Po izvedbi izdelamo elaborat o označitvi urejene meje in ga vložimo v informacijski sistem Geodetske uprave.

To je zato precej enostavnejši postopek od ureditve meje: če meja še ni urejena, jo je treba najprej urediti; če je že urejena, jo lahko samo označimo.

Želite parcelo razdeliti, združiti več parcel ali drugače preoblikovati parcelno stanje?

S parcelacijo nastanejo nove parcele. Najpogosteje eno parcelo razdelimo na dve ali več novih parcel, mogoče pa je tudi združevanje ali preoblikovanje parcel.

Parcelacija se pogosto izvede:

• pred prodajo ali prenosom dela zemljišča,
• zaradi razdelitve zemljišča med lastniki,
• zaradi gradnje oziroma oblikovanja ustreznih parcel,
• pri urejanju zemljišč ob cestah in drugih posegih v prostor.

Geodetsko podjetje opravi potrebno izmero, določi nove meje in izdela elaborat parcelacije. Kadar je potrebno, lahko ureditev obstoječih mej in parcelacijo izvedemo v istem postopku.

Nove parcele nastanejo z vpisom parcelacije v kataster nepremičnin. Parcelacija sama po sebi ne spremeni lastništva – morebitna prodaja, darilo ali drug prenos lastništva se nato uredi z ustreznim pravnim poslom in vpisom v zemljiško knjigo. Pri združevanju oziroma preoblikovanju parcel morajo biti izpolnjeni tudi pogoji glede lastninskih in drugih stvarnih pravic.

Želite poenostaviti potek meje med sosednjima parcelama?

Z izravnavo meje se lahko sporazumno spremeni potek že urejene meje med sosednjima parcelama. Postopek je primeren predvsem takrat, ko obstoječa oblika meje otežuje uporabo zemljišča, dostop, obdelavo ali postavitev ograje.

Kdaj je izravnava meje primerna?

• kadar želite poenostaviti nepravilno oblikovano mejo,
• kadar vas obstoječi potek meje ovira pri uporabi zemljišča,
• kadar želite smiselneje urediti manjši del zemljišča med sosednjima parcelama.

Pomembno: meja, ki se izravnava, mora biti urejena. Ureditev in izravnavo meje lahko izvedemo tudi hkrati.

Pri izravnavi veljajo zakonske omejitve: površini parcel se ne smeta spremeniti za več kot 5 %, hkrati pa sprememba ne sme presegati 1.000 m². Po izravnavi mora vsaka parcela obsegati najmanj 90 % zemljišča parcele, vpisane pred spremembo.

Po izvedeni izmeri izdelamo elaborat in ga s soglasjem lastnikov vložimo v informacijski sistem Geodetske uprave.

Potrebujete geodetsko ureditev zemljišč zaradi ceste, poti ali drugega dolžinskega objekta?

Izvajamo geodetske meritve cest, poti, železnic, visokovodnih nasipov, vodotokov in drugih dolžinskih objektov pred gradnjo, med izvedbo ali po zaključku del.

Glede na namen projekta lahko izvedemo:

• geodetsko izmero obstoječega stanja,
• ureditev parcelnih mej,
• parcelacijo zemljišč ob trasi,
• zakoličbo načrtovanega objekta,
• geodetski načrt,
• odmero po izvedeni gradnji,
• evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin,
• meritve in izdelavo dokumentacije za gospodarsko javno infrastrukturo.

Storitev je posebej uporabna pri odmerah občinskih in državnih cest, kjer je treba dejansko stanje ceste uskladiti s parcelnim oziroma lastniškim stanjem.

Menite, da boniteta vašega zemljišča ne ustreza dejanskemu stanju?

Boniteta zemljišča predstavlja njegovo proizvodno sposobnost in je izražena z bonitetnimi točkami. Vodi se za zemljišča, ki so po dejanski ali namenski rabi kmetijska oziroma gozdna.

Če vpisana boniteta ne ustreza dejanskim lastnostim zemljišča, se lahko ob izkazanem pravnem interesu predlaga njena sprememba.

Geodetsko podjetje pri postopku sodeluje s strokovnjakom s pooblastilom za bonitiranje zemljišč, ki strokovno oceni lastnosti zemljišča. Na podlagi ugotovitev izdelamo elaborat spremembe bonitete in ga skupaj s predlogom vložimo v informacijski sistem Geodetske uprave.

Spremeni se lahko število bonitetnih točk, območje bonitete ali oboje.

So podatki katastra nepremičnin na širšem območju bistveno drugačni od dejanskega stanja v naravi?

Nova izmera je obsežnejši katastrski postopek, namenjen urejanju podatkov na večjem, zaokroženem območju, kjer posamezni ločeni katastrski postopki ne bi bili racionalna rešitev.

V okviru nove izmere se lahko hkrati:

• urejajo meje parcel,
• izvajajo parcelacije in izravnave mej,
• preurejajo parcele,
• izboljšujejo podatki o njihovem položaju,
• urejajo oziroma spreminjajo podatki o stavbah.

Nova izmera se lahko uvede na območju najmanj desetih sosednjih parcel ali na zaokroženem območju, večjem od 3 ha, če so izpolnjeni zakonski pogoji glede soglasja lastnikov oziroma jo predlaga državni organ ali občina.

Gre predvsem za postopek, primeren za občine, večja naselja oziroma skupine lastnikov, kjer je treba sistematično urediti večje območje.

So zemljišča na nekem območju razdrobljena na veliko manjših in neugodno oblikovanih parcel?

S komasacijo se obstoječe parcele združijo v skupen zemljiški sklad in nato ponovno razdelijo tako, da nastanejo smiselneje oblikovane in bolj zaokrožene parcele.

Komasacije se izvajajo predvsem:

• na območjih kmetijskih zemljišč zaradi izboljšanja pogojev za obdelavo,
• na stavbnih zemljiščih zaradi izvedbe prostorskih ureditev,
• pri večjih projektih, kjer je treba preurediti obstoječo parcelno in lastniško strukturo.

Komasacija je lahko pogodbena ali upravna. Pri pogodbeni komasaciji se lastniki dogovorijo o novi razdelitvi zemljišč in sklenejo pogodbo, geodetsko podjetje pa izdela načrt nove parcelne strukture ter elaborat komasacije.

Pri pogodbeni komasaciji morajo biti urejene meje parcel na obodu komasacijskega območja. Podrobni pogoji postopka so odvisni tudi od vrste zemljišč in načina izvedbe komasacije.

Želite natančno določiti, na katerem delu parcele poteka stavbna pravica ali služnost?

V katastru nepremičnin je mogoče določiti lego in obseg območja stavbne pravice oziroma območja služnosti.

Območje je lahko sestavljeno iz:

• cele parcele,
• dela ene ali več parcel,
• več parcel,
• ali kombinacije parcel in njihovih delov.

Geodetsko podjetje območje izmeri in izdela elaborat za določitev njegove lege. Če meja območja poteka po parcelni meji, morajo biti ustrezni deli parcelne meje predhodno urejeni. Pri območju neposredno ob neurejeni parcelni meji morajo biti izpolnjene zahteve glede točnosti podatkov meje.

Pomembno: s tem geodetskim postopkom se stavbna pravica ali služnost še ne ustanovi. Pravica se vzpostavi z vpisom v zemljiško knjigo, kataster nepremičnin pa omogoča, da je njen prostorski obseg natančno določen in evidentiran.