Menu

Izmera zemljišč


Zemljišče oz. parcele, ki jih imamo v lasti, so določene z mejami, ki jih ločujejo od drugih, sosednjih parcel. Meje so navidezne črte v naravi, ki ločujejo parcele med seboj, podrobno pa so določene v evidencah Katastra nepremičnin. (Meje definira Zakon o Katastru nepremičnin, ki mejo določa kot več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Po zakonu meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel).

Čeprav bi naj lastniki vedeti, kje so meje med različnimi parcelami, pa v praksi zelo pogosto ni tako. Da ne prihaja do sporov je najbolje meje urediti: določiti in označiti potek mej. Ureditev mej opravi geodetsko podjetje, meja pa se evidentira v upravnem postopku pri Geodetski upravi v postopku evidentiranja urejene meje v Katastru nepremičnin . Zakaj urediti mejo?

  • da boste lahko dokazovali svoje lastništvo,
  • da boste imeli čiste odnose s sosedi,
  • da boste natančno vedeli, kolikšna je površina vaše parcele,
  • da boste z vašo nepremičnino lahko sklepali pravne posle, kot je prodaja, nakup, menjava, hipoteka, dedovanje in podobno.

Kdaj urediti mejo?

  • kadar ne veste, kje v naravi poteka meja vaše parcele,
  • kadar se s sosedom ne morete sporazumeti o poteku meje,
  • kadar želite parcelo razdeliti na več parcel,
  • kadar želite izravnati meje parcele.

Kaj je ureditev meje?

Ureditev meje je določitev poteka meje parcele. Meja se v naravi uskladi s podatki v zemljiškem katastru. Urejamo lahko mejo parcele v celoti ali pa samo del meje, pri čemer je storitev lahko samostojna ali pa izhodišče za druge storitve, kot so izravnave mej, parcelacije, komasacije in podobno.

Kako poteka ureditev meje?

1. Naročilo storitve

V uvodnem pogovoru z naročnikom ugotovimo njegove potrebe, želje oz. pričakovanja. Naročniku nudimo vso potrebno pomoč in se potrudimo odgovoriti na njegova vprašanja. Svetujemo mu pri izbiri najprimernejše rešitve za njegove potrebe, pridobimo potrebne informacije za pričetek geodetske storitve in ocenimo stroške postopka.

2. Priprava na mejno obravnavo

V času priprave na mejno obravnavo si  pridobimo podatke o parcelah in podatke iz zbirke listin (arhiva)  Katastra nepremičnin.  Po potrebi izvedemo predhodne meritve obstoječega stanja v naravi, da ugotovimo potek meje po podatkih Katastra nepremičnin. (Sodelovanje lastnikov parcel pri predhodnih meritvah ni nujno potrebno, dostikrat zadostujejo podatki, ki jih hrani geodetska uprava). Geodetsko podjetje v dogovoru z naročnikom določi datum in razpiše mejno obravnavo na terenu, na katero s priporočeno pošto povabi vse lastnike parcel, katerih meja se ureja in lastnike vseh sosednjih parcel. Vabila mora geodetsko podjetje poslati vsem lastnikom vsaj 8 dni pred izvedbo mejne obravnave.

3. Mejna obravnava na terenu

V mejni obravnavi geodet lastnikom oziroma njihovim pooblaščenim zastopnikom v naravi predlaga potek parcelnih mej oziroma delov parcelnih mej po zadnjih vpisanih podatkih  Katastra nepremičnin  (arhivski podatki Geodetske uprave iz katerih je razvidno, da so se kdaj v preteklosti meje parcel že urejale).  Geodet torej v mejni obravnavi lastnikom predlaga potek mej oziroma delov mej med parcelami.V mejni obravnavi lahko lastniki parcel, katerih meje urejamo in lastniki sosednjih parcel pokažejo meje v naravi kot jih sami nesporno hasnujejo. Če se pokazane meje in predlagana meja geodeta ne razlikujejo in vsi lastniki parcel soglašajo s potekom predlagane meje, geodet sporazumno dogovorjeno mejo izmeri in izdela elaborat ureditve meje.   Mejo v naravi označi s trajnimi znamenji ali mejniki.

Če se pokazane meje in predlagana meja razlikujejo oz. vsi lastniki parcel ne soglašajo s potekom predlagane meje, si geodet prizadeva za dosego sporazuma med lastniki. Če katerikoli lastnik zavrne, da bi pokazal svoj potek meje, se šteje, da soglaša s predlagano mejo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagano mejo in vse pokazane meje. V postopku mejne obravnave vodimo zapisnik mejne obravnave, ki je sestavni del Elaborata ureditve meje.

4. Izdelava elaborata ureditve meje in vložitev zahteve za evidentiranje urejene meje v Katastru nepremičnin

Na osnovi zaključene mejne obravnave geodet izdela elaborat ureditve meje, ki je strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka evidentiranja urejene meje v Katastru nepremičnin.

KAJ JE TOREJ UREJENA MEJA? 

Urejena meja je tista meja, ki je v  Katastru nepremičnin evidentirana na podlagi dokončne upravne ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško-katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo.

Nazaj na vrh

Kaj je izravnava meje?

Izravnava meje je geodetska storitev, pri katerem spremenimo potek urejenega dela meje med dvema ali več parcelami. Pri tem se sme površina manjše parcele, ki je udeležena v izravnavi, spremeniti za največ 5%, vendar ne več kot za 1000 m2, pogoj je tudi, da ostane po izravnavi meje vsaka od parcel v obsegu najmanj 90% površine zemljišča vpisane v Kataster nepremičnin pred spremembo (lokacija parcele se ne sme bistveno spremeniti).

Pogoji za izravnavo meje so:

  • soglasje lastnikov obeh parcel, katerih mejo želimo izravnati,
  • del meje parcele, ki ga želimo izravnati izravnali, mora biti predhodno urejen.

Kdaj izravnati mejo?

  • kadar vas potek meje ovira pri uporabi nepremičnine, npr. želite lažje obdelovati zemljišče, lažje dostopati do svoje parcele, lažje postaviti ograjo…,
  • kadar želite popraviti nepravilne oblike meje parcele,
  • kadar želite menjati dele sosednjih parcel tako, da se površina nobene od parcel bistveno ne spremeni.

Zakaj izravnati mejo?

  • da boste lahko svojo nepremičnino lažje in bolj gospodarno uporabljali,
  • za bolj ekonomično izrabo prostora.

Kako poteka izravnava meje?

Izravnava meje pri podjetju Mera, Ljutomer d.o.o. sestoji iz sledečih korakov:

  1. uvodni razgovor z naročnikom
  2. ureditev meje, če je potrebno
  3. izdelava elaborata izravnave meje
  4. vložitev zahteve za evidentiranje izravnanega dela meje pri geodetski upravi
  5. spremljanje reševanja zahteve

Osnova za izravnavo meje so naše geodetske meritve. Rezultat le-teh je elaborat izravnave meje. Sestavni del tega elaborata so tudi izjave lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje.

Kdo lahko naroči izravnavo meje?

Izravnavo meje lahko naroči katerikoli lastnik, solastnik, skupni lastnik, posestnik ali pridobitelj parcele, katere mejo želimo izravnati. Prav tako jo lahko naroči državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali drugih subjektov.

Kdo so stranke v postopku izravnave meje?

Poleg lastnikov parcele, katere mejo želimo izravnati, so stranke v postopku izravnave meje in v upravnem postopku evidentiranja izravnanega dela meje tudi lastniki parcel, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se izravnava v postopku izravnave meje.

Kdaj je izravnava meje zaključena?

Meja parcele je pravno-formalno izravnana z dokončno upravno odločbo o evidentiranju izravnanega dela meje, ki jo izda geodetska uprava in vpiše ta del meje v Kataster nepremičnin kot urejeno mejo ter evidentira spremembo površine.

Nazaj na vrh

Parcelacija:

S parcelacijo lahko parcelo razdelimo na dve ali več parcel. Lahko pa tudi obratno: dve ali več parcel združimo v eno, vendar le v primeru, da so za to izpolnjeni pogoji.

Parcelacija – delitev parcel:

Preden se lastniki odločijo za delitev parcele, je potrebno izvesti postopke ureditve meje v tistih delih, kjer se meje obstoječih ali novih parcel dotikajo sosednjih parcel . V zemljiškem katastru tako nastale parcele dobijo nove parcelne številke, prav tako pa se izračuna površina teh parcel.

Parcelacija – združitev parcel:

Obraten postopek v sklopu parcelacije pa je združitev parcel. Pri tem postopku združimo dve ali več parcel v eno skupno. Pri tem postopku novo nastala parcela v zemljiškem katastru prav tako dobi novo parcelno številko in nov izračun površine.

Parcelacije gradbenih parcel:

Parcelacije se izvajajo skladno s pogoji opredeljenimi s sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti (OPN ali OPPN).

Uvedba upravnega postopka evidentiranja parcelacije v Katastru nepremičnin:

Zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije poda lastnik oziroma druga oseba, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo.

Vlagatelj z Izjavo pooblasti geodetsko podjetje, da v njegovem (njihovem) imenu vloži zahtevo z Elaboratom parcelacije v informacijski sistem kataster.

Kaj je označitev meje?

Postopek se običajno izvaja v primerih, ko so mejna znamenja uničena ali izgubljena, meja ali njen del pa je bil že urejen v predhodnih postopkih.

Na podlagi vloge lastnika parcele se v naravi na novo z mejniki označi potek urejene meje po podatkih Katastra nepremičnin. K postopku označitve meje povabimo lastnike sosednjih parcel.

Geodetsko podjetje o označitvi meje v naravi izdela Elaborat o označitvi urejene meje parcele, ki ga vloži v informacijski sistem kataster.

Evidentiranje stavb v Katastru nepremičnin:

je geodetska storitev s katero v  Katastru nepremičnin evidentiramo stavbe.

Evidentiranje stavb je potrebno pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja in določitvijo hišne številke.

V postopku na terenu izmerimo tloris stavbe ter konture najbolj izpostavljenih delov stavbe (napušči, kleti), v stavbi se izmerijo vsi prostori. Za stavbe z več deli se izdela tudi detajlni načrt lege prostorov, delov stavbe in etaž (etažni načrt).

Kdo lahko poda zahtevo za evidentiranje stavke v Kataster nepremičnin?

Zahtevo za vpis stavbe v Kataster nepremičnin vloži
investitor v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Kadar je investitorjev več, je vlagatelj zahteve lahko eden izmed njih.

Če poligon tlorisa stavbe poteka po meji parcele ali v
neposredni bližini meje parcele, mora biti meja parcele določena s točnostjo višjo od 1 m, če meja parcele ni urejena.

Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko vlogo poda tudi lastnik oziroma lastnica stavbe ali dela stavbe, uporabnik oziroma uporabnica stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe.

Vlagatelj lahko hkrati poda vlogo za parcelacijo, da se lahko zemljišče pod stavbo evidentira kot nova parcela.

Spremembe podatkov o stavbi in delih stavbe:
vpis sprememb podatkov o stavbi in delu stavbe se lahko izvede za stavbo in del stavbe, ki sta vpisana v Kataster nepremičnin s statusom stavbe »katastrsko vpisana stavba« oziroma s statusom dela stavbe »katastrsko vpisani del stavbe.

Vrste sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe so
zlasti:
– združitev in delitev stavbe ali dela stavbe,
– sprememba sestavine dela stavbe ali
– prizidava prostorov.

Odmera cest in drugih dolžinskih objektov:

Odmero različnih dolžinskih objektov (cest, železnic, vodotokov, ipd.) izvajamo pred ali po njihovi izgradnji za potrebe ureditve premoženjsko pravnih vprašanj in z namenom evidentiranja sprememb v Katastru nepremičnin.

Na dolžinskih objektih izvajamo:

– zakoličbe,

– prenos lege gradbene parcele v naravo,

– evidentiranje sprememb v Katastru nepremičnin,

– urejanje mej,

– parcelacije po zaključku gradnje,

– evidentiranje sprememb komunalnih vodov in naprav v Katastru nepremičnin (GJI).

Kaj je sprememba bonitete zemljišča?

Boniteta zemljišča je ocena proizvodne sposobnosti zemljišča glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko oz. gozdno proizvodnjo.

Boniteta zemljišč se spremeni zaradi spremembe območja bonitete zemljišč ali spremembe števila bonitetnih točk za območje bonitete zemljišč.

V postopku spreminjanja bonitete zemljišč se izdela
elaborat spremembe bonitete zemljišč in se vloži v informacijski sistem kataster.
Geodetska uprava na podlagi elaborata spremembe bonitete zemljišč v sloj bonitete zemljišč vpiše spremenjeno območje bonitete zemljišč oziroma spremenjeno število bonitetnih točk za to območje bonitete zemljišč. O vpisu teh podatkov geodetska uprava obvesti vse lastnike parcel na območju spremenjene bonitete zemljišč.

Kdaj spremeniti boniteto zemljišča?

– če so na zemljišču nastale spremembe, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost (plazovi, nanosi, erozije, izboljšanje – zemljišč zaradi melioracij, onesnaženost zraka, drugačni dostopi do parcele in podobno),

– pri spremembi dejanske rabe zemljišča.

Zakaj spremeniti boniteto zemljišča?

– za pravilen izračun katastrskega dohodka, ki se bo v bodoče ugotavljal na podlagi podatkov o dejanski rabi in boniteti zemljišča, evidentiranih v Katastru nepremičnin.

– da boste lahko vaši kmetiji pridobili ali ukinili status zaščitene kmetije,

– za pridobitev morebitnih subvencij, ki pogojujejo določeno dejansko rabo in boniteto zemljišča,

– za zmanjšanje prispevka za spremembo namembnosti zemljišča.

Kaj je nova izmera?

Nova izmera je storitev ureditve mej parcel na območju, kjer so ugotovljena odstopanja podatkov zemljiškega katastra od stanja v naravi in je potrebna prilagoditev podatkov zemljiškega katastra s situacijo v naravi.

Kdaj nova izmera?

– kadar je dejansko stanje v naravi neusklajeno z uradnimi evidencami,

– kadar želite urediti mejo večjemu številu parcel hkrati,

– kadar želite izpeljati večji poseg v prostor in je potrebno urejeno lastništvo parcel.

Zakaj nova izmera?

– urejene uradne evidence omogočajo lažje načrtovanje in gospodarjenje s prostorom,

– da boste lahko dokazovali svoje lastništvo,

– da boste z vašo nepremičnino lahko sklepali pravne posle, kot je prodaja, nakup, menjava, hipoteka…

Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice, in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.

Komasacije po namenu delimo v tri glavne skupine:

– komasacija kmetijskih zemljišč z namenom preoblikovanja kmetijskega območja,

– komasacija stavbnih zemljišč z namenom izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN),

– komasacija za namen določanja gradbenih parcel že obstoječim objektom.

Komasacija se lahko izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija.

Pogodbena komasacija je tista, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki. Podpisi lastnikov na pogodbi morajo biti notarsko overjeni. Lastništvo se presoja po stanju v zemljiški knjigi ob overovitvi podpisa.

Upravna komasacija je tista, ki se izvede na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku. Upravna komasacija se lahko uvede, če so izpolnjeni določeni zakonski pogoji.

Predlog za uvedbo komasacije kmetijskih zemljišč se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % površine zemljišč predvidenega komasacijskega območja.

Predlog za uvedbo komasacije na območju občinskega prostorskega načrta (OPN) lahko vložijo lastniki zemljišč, ki imajo v lasti 67 % površine zemljišč na območju komasacijskega območja.

V času komasacije na območju komasacije niso dovoljene parcelacije, nova komasacija, izravnava mej niti pravni promet z zemljišči.

Komasacijsko območje je območje parcel ki so vključene v postopek komasacije. Komasacijsko območje lahko zajema več katastrskih občin, eno ali samo del katastrske občine.

Kadar gre za komasacijo stavbnih zemljišč, je meja komasacijskega območja enaka meji občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki predvideva ureditev lastniške strukture s komasacijo zemljišč.

Določitev območja stavbne pravice ali območja služnosti:
Na parcelah se lahko določi območje stavbne pravice
ali območje služnosti.
Območje stavbne pravice ali območje služnosti je
lahko sestavljeno iz:
– ene ali več parcel,
– delov ene ali več parcel ali
– kombinacije parcel in delov parcel.
Pred določitvijo območja stavbne pravice ali območja služnosti morajo biti urejeni deli mej parcel, po katerih poteka meja območja stavbne pravice ali območja služnosti. Če meja območja stavbne pravice ali območja služnosti poteka v neposredni bližini meje parcel, morajo biti meje parcel določene s
točnostjo, višjo od 1 m, če te meje niso urejene.